»S svojim vizionarskim delom, občutkom za skupnost in neomajno zavezanostjo vrhunski literarni umetnosti Tanja Petrič v polnosti uresničuje vrednote nagrade mira – osebno pokončnost, odgovornost in ustvarjalno odprtost.«
»Mi, člani in članice Mednarodnega PEN-a, pisatelji in pisateljice iz držav nekdanje Jugoslavije, v celoti in nedvoumno podpiramo študente in študentke, ki protestirajo v Srbiji, prav tako pa tudi profesorje in profesorice, ki jim stojijo ob strani v njihovem boju za dostojnejše, pravičnejše in svobodnejše življenje.«
»Mi, člani in članice Mednarodnega PEN-a, pisatelji in pisateljice iz držav nekdanje Jugoslavije, v celoti in nedvoumno podpiramo študente in študentke, ki protestirajo v Srbiji, prav tako pa tudi profesorje in profesorice, ki jim stojijo ob strani v njihovem boju za dostojnejše, pravičnejše in svobodnejše življenje.«
»Navdih, ki ga ponuja to gibanje, je presegel meje Srbije, saj študentje in državljani v celotni regiji nekdanje Jugoslavije v teh mladih prepoznavajo upanje, moč in pogum.«
»V času, ko skuša avtoritarna vlada utišati in ponižati najpogumnejše med nami, je naša dolžnost, da jim kot pisatelji in pisateljice, zagovorniki in zagovornice svobode izražanja, stojimo ob strani.«
»Najbolj sem dvomila, kako prikazati dopisovanje med njo in Kersnikom, ker je bilo to temeljno obdobje v njenem življenju. Vse, kar je Marica potem bila, je pogojevalo to obdobje, ta dvoletni odnos med njima. On je napisal njej 50 pisem, ona pa njemu 100.«
»Mož ji ni dovolil delati. Ko ga je enkrat prosila, naj nekaj odnese v tiskarno, ko je še urejala, ji je rekel: 'Pa kako, ti se družiš s samimi moškimi!' Veliko si je namreč dopisovala z različnimi ljudmi, s pesniki, pisatelji, drugimi uredniki.«
»Vodilo mi je bilo, da se mlada in starejša Marica prepletata v dialogu, da so zaključene celote, ki doprinesejo gledalcu določen akcent, vpogled v dogajanje. Fokus je bil prikazati jo kot žensko, ki je živela v tem določenem času, poskušala bila pripravljena narediti nekaj več, se izpostaviti, preseči dogajanje v svoji okolici in uresničiti, kar je želela.«
»Vse scene, ki jih je posnela Lučka Počkaj, smo naredili v našem studiu, morali smo dobiti posebno dovoljenje zaradi epidemije. Na koncu smo posneli v rekordnem času, v dvanajstih urah. Snemanje je bilo zelo zahtevno zaradi mask in vsega v zvezi z epidemijo. Lučka je vse izpeljala z izjemno potrpežljivostjo, igralsko ustvarjalnostjo, trudom in izredno koncentracijo.«